KUPITI SOKOVNIK - DA ALI NE?

Seveda v Biopraksi na taka vprašanja kimamo z glavo in pravimo: jasno da ja! A vseeno bi radi opozorili na nekaj točk, ki jih je vredno upoštevati.

Naj še enkrat poudarimo, da je sokovnik (juicer) povsem druga naprava kot mikser ali mešalnik (smoothie maker, blender), saj iz sestavin iztisne čisti sok rastline, vlakna pa loči v odpadno posodo. Pri mešalniku pa celo rastlino zdrobimo, zmešamo v gosto kašo in popijemo. Pri sokovniku torej spijemo samo glavne učinkovine rastline, z ostalimi pa ne obremenjujemo telesa in prebave, kar je za telo idealno, saj za prebavo in presnovo telo porabi veliko energije. Cena dobrega sokovnika je zato tudi vsaj 6x višja kot pa cena mešalnika.  Pri pripravi soka lahko recimo kombinirate oba -  s sokovnikom sočite jabolka, na roko ožamete pomarančo, dodate banano in vse skupaj na hitro zmiksate v mešalniku.

-Pri nakupu pazite, da si kupite sokovnik, ki bo ustrezal vašim razmeram v kuhinji. Pred nakupom si ga oglejte, to je v Ljubljani možno med drugim v trgovini Eko365 v Šiški, kjer tudi organizirajo testiranja sokovnikov in pokušino sokov. V branje za začetek priporočam tudi kakšno knjigo Normana Walkerja, ki se je zaradi prehranjevanja s sokovi še pri devetdesetih vozil z motorjem.

-Sokovnik je treba po uporabi počistiti, kar v praksi pomeni, da boste morda to počeli vsak dan, zato si pred nakupom oglejte predstavitve čiščenja posameznega sokovnika na youtubu.

-Cena je odvisna od tega, koliko soka bo sokovnik spravil iz hrane. To na dolgi rok pomeni tudi enačbo –več sadja-manj soka-manjša cena sokovnika = več dolgoročnih stroškov in več tovorjenja zoprnih vrečk s trga. Če si lahko privoščite dražjega, si ga dajte. Večina jih ima garancijo.

-Če živite sami ali pa vam je to prevelik strošek, se v nakup podajte s prijateljem in si delita stroške.

-Po nakupu imejte sokovnik pred očmi, tj, na pultu ne v omari do katere se pride, če si na primer primakneš lestev na podstrešje. Tako ga boste zagotovo večkrat uporabili.

- Sadje in zelenjava, ki ga sočite, naj bo iz biološke pridelave, če ni, ga nujno olupite. Dobro ga tudi operite zaradi glist – kupite si krtačo za strganje. Bodite pozorni pri sočenju zelene, ki je zelo priljubljena sestavina za sočenje. Zelena je zelo zdravilna, ampak nase vleče tudi slabe snovi iz zemlje v kateri raste, zato mora nujno biti biološka. Pri nekaterih vrstah zelenjave zaradi  nekaterih snovi, ki jih vsebujejo v svoji surovi obliki (brokoli, korenje, špinača, blitva) ni pametno pretiravati s količino, pa čeprav je njihov zdravilni učinek velik.

-Nekaterega sadja se ne da sočiti (banane, zrele marelice, avokado) ali pa dobiš več izkoristka s stiskanjem (agrumi), spet drugo sadje je preveč drago, da bi ga sočili (maline, borovnice, češnje). Nekatere zelenjave ne sočimo, nekateri zelenjavni sokovi pa so precej hm, posebnega okusa, ki pa se jih da zakriti z mešanjem z drugimi sokovi. Super je torej, da greste kdaj na pokušino takih sokov. Pri nekaterih sokovih kot je pesin, se je treba tudi navaditi okusa in ga začeti jemati postopoma, drugače lahko pride do slabosti. Seveda pa si potem v praksi vsak sam skombinira okuse. Zapisujte si sokove, pri katerih ste bili navdušeni nad okusom, da jih boste lahko znova pripravili. Eksperimentiranje z okusi lahko v kuhinji postane vsakdanji navdih cele družine.

-S sokovnikom lahko brez težav odkrijete nove stvari, ki so vam bile do zdaj nedostopne – ingverjev sok, krompirjev sok, zeljni sok, koprivni sok, grozdni sok, metin sok, melisin sok, sok iz granatnega jabolka, sok iz rdeče paprike in vstopite v čisto novo dimenzijo okusov. Nekateri sokovniki imajo funkcijo za pripravo mandljevega, lešnikovega in sojinega mleka. Najboljši del kar zadeva praktičnost pa je tale: nikoli ne boste ničesar več vrgli stran - če vam je ostalo še nekaj solate, pa ravno odhajate na potovanje, jo enostavno- spijete. Okus je prijeten in osvežilen.

-Sokove je treba popiti takoj, minimalna delujoča količina, torej količina, pri kateri se že pokaže dobrobit za telo pa naj bi bila 0,5 litra. Dobijo se tudi posebni vakuumski zamaški (sicer namenjeni vinu), s katerimi lahko spumpamo ven zrak iz steklenice in s tem delno podaljšamo soku svežino.

-Za predstavo naj povemo, da iz povprečnega sokovnika iz pol kile korenja dobite cca 2 dcl soka.

-Cena dobrega sokovnika se giblje od 300 € naprej. Ja, za strojček res ni malo, a na dolgi rok se splača. Še posebej, ker to ni navaden gospodinjski strojček, ampak bi mu lahko rekli kar domači zdravnik. Recimo, da ste v petih letih zapravili ravno toliko v lekarni za nagelsine, lekadole, c vitamine, rupurute in neoangine.

Za dobro prakso v vsakodnevnem življenju vam priporočamo obisk naše delavnice Kuhalnica.

V branje priporočam spodnji link:

http://www.seniorji.info/Zelenjavni_sokovi_so_vir_zdravja

Pripravila: Urša Červ